Hole haholo, Bana ba 22 ba shoele, ’me hoo e ka bang halofo ea linyeoe tse ka ’nang tsa etsahala li tlalehiloe Europe, moo linaha tse 21 li ngolisitseng kakaretso ea linyeoe tse 484.
Lintlha tsa libaka
Sena se kenyelletsa linyeoe tse 272 United Kingdom - liperesente tse 27 tsa kakaretso ea lefats'e - e lateloe ke Amerika, eo kakaretso ea eona ea 435 e kenyelletsang linyeoe tse 334 United States, tse emelang karolo ea boraro ea linyeoe lefatšeng ka bophara.
Sebaka se latelang se phahameng ka ho fetisisa se sebakeng sa Western Pacific (maemo a 70), Asia Boroa-bochabela (19) le Mediterranean Bochabela (linyeoe tse peli).
Linaha tse leshome le metso e supileng li tlalehile linyeoe tse fetang tse hlano, empa palo ea sebele ea linyeoe e ka 'na ea nkoa e le tlaase, karolo e 'ngoe ka lebaka la mekhoa e fokolang e ntlafalitsoeng ea ho beha leihlo, ho boletse WHO.
Ho latela tlhahlobo ea morao-rao ea lefapha la bophelo la UN, kotsi ea hore lefu lena la lefu la sebete la bana le phatlalatse “e itekanetse".
matšoao a
Har'a linyeoe tse ka bang 100 tse nang le lintlha tsa bongaka tse fumanehang, matšoao a tlalehiloeng hangata e ne e le ho nyekeloa ke pelo kapa ho hlatsa (ka liperesente tse 60), jaundice (liperesente tse 53), bofokoli bo akaretsang (liperesente tse 52) le bohloko ba ka mpeng (liperesente tse 50). .
Nako e tloaelehileng pakeng tsa ho qala ha matšoao le ho kena sepetlele, e ne e le matsatsi a mane.
Litekong tsa laboratori, WHO e boletse hore lefu la sebete la A ho ea ho E le ne le le sieo ho bana ba amehileng. Likokoana-hloko tse ling tse kang ioronavirus li fumanoe maemong a 'maloa, empa lintlha ha lia phethahala, lefapha la bophelo la UN le boletse.
Adenovirus e etella pele
Likokoana-hloko tsa Adenovirus - tse bakang maloetse a mangata, a kang sefuba, feberu, 'metso le pneumonia - e bile "pathogen e fumanoang hangata" maemong a lefu la sebete la bana, WHO e boletse.
Europe, adenovirus e ile ea fumanoa ke liteko tsa polymerase chain reaction (PCR) ho karolo ea 52 lekholong ea bana ba lefu la sebete (193/368) ho fihlela joale; Japane, e ile ea fumanoa liperesente tse robong feela tsa linyeoe (5/58).
Ka lebaka la boithuto bo fokolang ba adenovirus linaheng tse ngata, ho ka etsahala hore palo ea 'nete ea bana ba lefu la sebete e phahame ho feta e tsejoang hajoale.
Ho khothaletsa kutloisiso e betere ea hore na seoa sena se etsahala hokae, WHO e phatlalalitse a lipatlisiso tsa lefatše ka bophara, e tla boela e thuse ho bapisa linyeoe tsa hona joale le lintlha tsa lilemo tse hlano tse fetileng.
WHO e arolelane phuputso ea boithaopo ho marang-rang a robong a lefats'e le a libaka a litsebi tsa lefu la sebete tsa bana tse sebetsanang le mathata a amanang le sebete le litho tse ling, hammoho le lingaka tse ling tsa litsebi tse sebetsang likarolong tse kholo tsa naha, li kopa lintlha tse kopantsoeng e le karolo ea lipatlisiso tsa liketsahalo tsa lefats'e.