Tedros o bontšitse hore kotsi ea ha joale ea Monkeypox e itekanetse lefatšeng ka bophara le libakeng tsohle, ntle le sebakeng sa Europe moo kotsi e leng holimo.
"Ho boetse ho na le kotsi e hlakileng ea ho hasana ho eketsehileng ha machaba, le hoja kotsi ea ho kena-kenana le sephethephethe sa machaba e ntse e le tlase hona joale", o ile a phaella.
Hajoale, ho na le linyeoe tse fetang 16,000 tse tlalehiloeng tse tsoang linaheng le libaka tse 75 le mafu a mahlano.
Ho qhoma ho ka emisoa
WHOHlooho e boletse hore leha a ntse a phatlalatsa boemo ba tšohanyetso ba bophelo bo botle ba sechaba bo amehileng ka machaba, hajoale seoa sa Monkeypox se tsepame har'a banna ba etsang thobalano le banna, haholo ba nang le balekane ba bangata ba thobalano.
"Seo se bolela hore sena ke seoa se ka emisoang ka maano a nepahetseng ka lihlopha tse nepahetseng", a hlalosa.
Tedros o boletse hore ho bohlokoa hore linaha tsohle li sebelisane haufi-ufi le sechaba sa banna ba kopanelang liphate le banna, ho rala le ho fana ka tlhahisoleseding le litšebeletso tse sebetsang, le ho nka mehato e sireletsang bophelo bo botle, litokelo tsa botho le seriti sa sechaba se amehileng.
"Sekhobo le khethollo li ka ba kotsi joalo ka kokoana-hloko leha e le efe", o ile a lemosa, a ipiletsa ho mekhatlo ea sechaba, ho kenyeletsa le ba nang le phihlelo ea ho sebetsa le batho ba phelang le tšoaetso ea HIV, ho sebelisana le setsi ho loantša sekhobo le khethollo.
"Ka lisebelisoa tseo re nang le tsona hona joale, re ka emisa phetiso mme ra laola seoa sena ”, o ile a totobatsa.
Komiti e sa reroang
Tedros o ile a hlakisa hore Komiti ea Tšohanyetso tlas'a Melao ea Machaba ea Bophelo bo Botle, e neng e kopane ka Labone le fetileng, e ne e sitoa ho fihlela tumellano ka Monkeypox.
O hlalositse hore WHO e tlameha ho nahana ka lintlha tse hlano ho etsa qeto ea hore na seoa ke boemo ba tšohanyetso ba bophelo bo botle ba sechaba bo amehang machabeng.
- Boitsebiso bo fanoeng ke linaha - boo tabeng ena bo bontšang hore kokoana-hloko e nametse ka potlako linaheng tse ngata tse e-s'o e bone pele;
- Mekhoa e meraro ea ho phatlalatsa boemo ba tšohanyetso ba bophelo bo botle ba sechaba bo amehileng ka machaba tlas'a Melao ea Machaba ea Bophelo bo Botle - e le ketsahalo e sa tloaelehang, kotsi ea bophelo bo botle ba sechaba ho Linaha tse ling le tlhoko e ka 'nang ea hlokahala ea ho hloka karabelo e hokahaneng ea machaba;
- Keletso ea Komiti ea Tšohanyetso, e sa kang ea fihlela tumellano;
- Melao-motheo ea mahlale, bopaki le lintlha tse ling tse amehang - tseo ho ea ka Tedros hajoale li sa lekaneng 'me li li siea le tse ngata tse sa tsejoeng;
- Kotsi ho bophelo bo botle ba batho, ho ata ha machaba, le monyetla oa ho kena-kenana le sephethephethe sa machaba.
Litho tsa komiti tse ts'ehetsang ho phatlalatsa boemo ba tšohanyetso li bontšitse hore maqhubu a nako e tlang a linyeoe tsa Monkeypox a lebelletsoe kaha vaerase e tla hlahisoa ho batho ba bang ba kotsing, le hore boholo ba hona joale ba seoa bo ka fokotsoa.
Ba boetse ba qotsa "boikarabello" ba ho sebelisa mekhoa eohle le lisebelisoa tse teng ho arabela seoa sena, joalo ka ha ho totobalitsoe ke baetapele ba sechaba sa LGBTI + ba tsoang linaheng tse 'maloa, ba hopola hore sechaba se anngoeng haholo hajoale kantle ho Afrika ke sona se tlalehiloeng qalong. ho ameha methating ea pele ea seoa sa HIV/AIDS.
Litsebi li hatelletse hore mekhoa ea phetisetso e ts'ehetsang seoa sa hajoale ha e e-so utloisisoe ka botlalo.
Litlhahiso
Bakeng sa ho loants'a seoa sa Monkeypox WHO e khothaletsa linaha ho:
- Kenya tšebetsong karabelo e hokahaneng ho emisa phetiso le ho sireletsa lihlopha tse tlokotsing
- Kopanya le ho sireletsa sechaba se amehileng
- Matlafatsa mehato ea tlhokomelo le bophelo bo botle ba sechaba
- Matlafatsa tsamaiso ea litleleniki le thibelo le taolo ea tšoaetso lipetlele le litleliniki
- Potlakisa lipatlisiso mabapi le ts'ebeliso ea liente, liphekolo le lisebelisoa tse ling
Sehlopha se felletseng sa likhothaletso se ikamahanyang le maemo a fapaneng a linaha se phatlalatsoa ho Webosaete ea WHO, mme lekala le boetse le thakhotse a dashboard ea data e phelang bakeng sa seoa sa monkeypox.
Hona joale WHO e na le maemo a mararo a tšohanyetso a bophelo bo botle ba sechaba a amehileng ka machaba: Covid-19, pholio le Monkeypox.